Tema modersmål - arli

Kurseskoro plani baši gimnazija

Skriv ut

gymnasiet4

Nevo kurseskoro plani ki gimnazija ka počminel ko palonilaj 2011.

Dajakiri čhib 1, 100 poenija.

Dajakiri čhib 2, 100 poenija.

Dajakiri čhib, akrivno duje čhibjengoro sikljoibe ka ovel 100 poenija .

Drabar pobut taro akava predmeteskoro plani..ämnesplaner

 

300 romane čhave ka džan ki angli škola bizo te pokinen

Skriv ut

 

   300 romane čhave ko berša taro 4,5 dži ko 5,5 ka džan ki angli škola bizo olengere daja hem dada te pokinen. Odova kerelape te bi šaj o romane čhave te integririnen pes hem te džan so pobut hem ponodori ki škola.

O naklo berš ine 256 čhave hramome ko škole hem dingjapes lenge arka (e počorole familijenge) tari opština ko dizja ki Makedonija.O projekti ine kerdo ko dizja,Kičevo, Gostivar, Tetovo,Veles,Kumanovo  Bitola, hem ki  Skopje. Ko akava projekti kerena buti hem 16 romane džuvja, kote so arakhena e čhaven hem dena olen arka, ko olengoro ponadaridžaibaskoro sikloibe.

 

Läs mer...
 

METODLJIL

Skriv ut

Romane/Arlisko verzija, Skolverket/Ministerstvo baši Škola, 2009

CFR METODESKOROLJIL – Klaseskerephiripa ko phanlipe e Evropsko ramkursplaneja baši i romani čhib, CFR kergjapes buti e ministerstvoja baši e školakoro bajraribe hem e Školakereministerstvoja bašo bajraribe e sikljojbaskere ljilencar bašo o sikljojbe e nacionalikane minioritetenge.
 

Akava matrijali tano kerdo taro predlog ko odova kupatno Evropsko ramkurs-plani baši i romani čhib (CFR) so kergjapes 2007 ko Evropakoro sovet ki butikeriba e Evropsko forumeja bašo o roma thaj okola so dživdinena ko drumo.

Läs mer...
 

Kursi: Romani čhib hem romani kultura

Skriv ut

 

   Ko Linkoping Univerziteti, ikerelapes jek kursi kote ka šaj te dikhelpes pobut kotar i romani čhib hem romani tradicija. O Kursi dela 15 univerziteskere poenja,hem ikerelapes jek puti ko kurko taro 17.00 dži o 20.00 ari.

Agorutno datum baši o rodibe akava kursi tano 15 april 2009.  Ko akava kursi sikljolapes hem ka dikha pašeder tari romani istorija, romani čhib, dialektija ki romani čhib thaj o avdisutno istemalkeribe i romani čhib.

Tumari prijava thaj o sveditelstvo tari gimnazija šaj te bičhalen dži ki Agnese Grisle, IKK, Linköpings universitet, 581 83 Linköping.

Kontaktija:

  Björn Alm, 013-281811,  Den här e-postadressen är skyddad från spamrobotar. Du måste tillåta Javascript för att visa e-postadressen  

 Eva Carlestål, 013-281874,  Den här e-postadressen är skyddad från spamrobotar. Du måste tillåta Javascript för att visa e-postadressen  

  Agnese Grisle, 013-282468,  Den här e-postadressen är skyddad från spamrobotar. Du måste tillåta Javascript för att visa e-postadressen

Pobut informacija taro akava kursi šaj te arakhen akate:

http://www.liu.se/ikk/romani

 

Te da amen godi ko 27 januar 1945

Skriv ut

 Ko 27 januar 1945 muklile o manuša so ine ko logorija ko Auschwitz. 2005 berš o FN proglasingja akava dive sar internacionalno setibaskoro dive.
O manuša so ine ko logorija ine maltretirime hem mudarde, maškar olende inte hem but roma hem javudije.
Ko akava dive denape godi but manuša hem khedenape te keren bari manifestacija ko povod akava dive.Ko akava dive kerelapes lafi taro rasisam hem taro na šukar bukja so ineko vakti e nacistengoro.

 

Nacionalno konferencija:E romencar e romenge 23-24 oktomvri.

Skriv ut

 

 

 I Konferencija bašo o roma ka ikerelpes akala duj dive: 23-24 okt.2008, Hotell Scandic Skogshöjd ki  Södertälje.

O cilji akale konferencijake tano te kerelpes zajedničko buti, hem polokheder te haljolpe e minoritetengiri politika.

Ki akaja konferencija ka kerelpes lafi kotar:

  • Romani istorija
  • Pravo ko keribe buti 
  • Pravo ko sikljoibe
  • Sarabotinipe e romane organizijencar
  • Familija-ko romano način
  • Pobut kotar akava šaj te arakhen akate>>

     hem i prijava bašo akava dive Šaj te arakhen akate>>

     

    Šukar alen! Mangela tumenge i

    Maria Leissner
    Ordförande, Delegacija bašo o romane pučiba

     
    • «
    •  Första 
    •  Föregående 
    •  1 
    •  2 
    •  3 
    •  Nästa 
    •  Sista 
    • »
    Sida 1 av 3

    euroter

    gras




    Mattebegrepp



    Distankurser för Romani-Arli chib
    Romakulturklass
    romani-glinda