Dumo deibe,sikljoibe thaj arka deibe
E dajakiri čhib tani kuč barvalipe,baši e čhavengoro identiteti thaj sigurnost upro peste. E dajaki čhib tani temeli e čhavengere sposobnoske ko lengoro silkljoibe. O čhave silkljona avera čhibja thaj avera predmetija polokheste.Manuš kana đzanela buteder čhibja isile baro značajnost(baripe) ko opštestvo.
Isi jek baro iztražibe soj khedimo ko NORDBAS so sikavela kobor talo kuč o sikljoibe e dajakiri čhib, ki khedin baši arakhibe čhaven thaj ki škola(silkljovni). Akate ka šaj te čitinen(drabaren), te šaj pošukar te hajljoven akala lafija.
Soj dumo deibe ke dajakiri čhib?
E angli silkljovnakoro (ogdanište, zabaviste) plani vakeri, sa o čhave so kerena lafi ki pi dajakiri čhib so nane švedsko čhib, isi olen šajsarin te bajrol olengoro dzanibe, ki pe dajakiri čhib.Jek sikavno/sikavni kerela buti e čhavencar, jek puti ja buteder putija ko kurko. Ov/oj valjani te avel kotari isto kultura sar o čhave. O čhave khelena, giljavena, čhinena kačencar, khelena but kheliba,paramizja ki pe dajakiri čhib. O sikavno/sikavni šaj te sikavel e čhaven hem khelibe thaj giljavibe ki čhavengiri grupa, te sikavel olenge i nevi kultura hem te bajrakerel o identiteti e čhavengoro,kolencar so kerela buti. Okola čhave so sikljona e dajakiri chib panda ki angluni silkljovni o istrazibe sikavela deka odola čhave pošukar sikljona hem avera školakere bukja(avera školakere predmetija). O silkoibe e dajakiri čhib, tano jekh purt maškar i čhib ki angluni silkjovni,thaj i čhib so kerepe lafi khere(dajakiri čhib).
Soj silkljoibe e dajakiri čhib?
O sikljoibe e dajakiri čhib tano jek posebno predmeti ki škola (sikljovni) thaj ki gimnazija. O cili tano te iskoristinen o čhave e školakiri buti, ko jek te bajrol e čhavengoro identitetiti thaj sigurnost upro peste. Bašo sikljoibe e dajakiri čhib isi pravila (sar valjani te kerelpes) kote so ka ovel tumen šajsarin te drabaren teli rubrika (styrdokument). O sikavne so sikavena e čhaven avena kotar jek kulturakiri okolina sar o chave.O sikavno/sikljovni valjani te đzanel šukar i švedsko čhib hem informacija baši o švedsko opštestvo.
Soj arka deibe ke dajakiri čhib?
O čhave thaj o terne so ale henez ki Švedska, so nasti šukar te haljoven o sikljoibe ki švedsko čhib isi olen šajsarin te ovel olende vakerdo(objasnimo)ki pe dajakiri čhib. I daj thaj o dad kerena lafi e sikljovnencar baši o čhavo baši i arka so valjani e čhavese te sikljol. O direktori e školakoro odlucinela kana jekh čhavo valjani lese arka ko sikljoibe, ki ple dajakiri chib.
Kaske šaj te delpes dumo deibe, sikljoibe thaj arka ki pi dajakiri čhib?
Sa o čhave so kerena lafi ki aver čhib so nane švedsko isilen šajsarin te sikljon ki pi dajakiri čhib. Okola čhibja soj minoritetija ki Svedska šaj te del pes olenge te sikljon hem aver čhib, na samo okoja čhib so vakerena khere.
Kola tale o minoritetsko čhibja ki Švedska?
O nacionalna minoritetsko čhibja ki Švedska tane i samisko čhib, meen kieli, thaj i romani čhib. O čhave so kerena lafi ko akala čhibja isi olen posebno šajsarin te sikjon pi čhib thaj te delpe lenge pobari arka ko sikljoibe. Hem i finsko chib tani jek minoritetno čhib ki Švedska. O minoritetija ki Švedsko dobidze pošukar statusi kana ale o kanunija (zakonja) katar o EU 2001 berš. Drabar pobut taro akava ko iztažibe ko Univerziteti ki Uppsala.
Čhave-soj azilantija ki Švedska
Jek nevo haberi (2001:976) baši o čhave soj azilantija hem o čhave so isi olen ograničimo kobor te ačhon ki Švedska važini kotar o 1 januari 2002 berš. O dizja kote o čhave so dzivdinena valjani so šaj posigate, najpalal 1 masek te arakhen olenge sar te šaj te dzan ki škola, ki angluni silkljovni, thaj ko panda aktivnostija, isto sar okola čhave so ačhona ki Švedska te dzivdinen (lilencar).
